»Prevevajo me zanimiva čustva, ko gledam fotografije, na katerih je oče v času zgodnjega ustvarjanja, v Nemčiji, pa v času prihoda v Jugoslavijo, Slovenijo, njegova ustalitev pri Negovskem jezeru, tu so tudi fotografije mene ob rojstvu, tisto kratko življenje z očetom do šestega leta, družinske fotografije z mamo, bratom, starejšima polbratoma … Odpira se mi ogromno spominov, ki jih do zdaj mogoče nisem poznal ali so bili skriti nekje v moji glavi. Dejansko mi veliko pomeni ta dan, ko sem po malo manj kot 30 letih odprl te škatle in začel raziskovanje.«
»Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi. Vem, kako je, ko se sprašuješ, če si prav naredil, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta. Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala. Knjigo mojih življenj.«
»Kar sanja na tvojih ustnicah ves čas … išče nova imena za pesmi … Kar sanja v tvojih besedah neizgovorjenih, kar sanja v sanjah tvoje hoje, v obliki črk, ki mi jih pišeš in nato za dolgo skleneš molk … kjer noč in dan polzita k spremembam neizogibno kot željni prsti k drugi žeji.«
»Politike v bistvu ni razumel, ni znal sprejemati kompromisov; ko je šlo za malega človeka, ni razumel, kako lahko nekdo eno misli in drugo dela.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju